Biografie – Biografija

Der Künstler Stanko Sadjak

erblickte im Jahr des österreichischen Staatsvertrages, am 18. April 1955, in St. Michael ob Bleiburg/Šmihel pri Pliberkom (Kärnten) das Licht der Welt. Schon in Kinderjahren erkannte er die Schönheit der Kultur: der Musik, des Theaters und der Malerei. Die Freude und die Begabung der vielfältigen Talente wurden für ihn reizvolle Herausforderungen und mutige Begleiter. Die bildnerische Kunst, das Zeichnen und Malen, sind ihm seit seiner Kindheit einfach ein Bedürfnis. Ein Mentor war ihm der Volksschuldirektor Alfred Loser, der ihm die „Begabung der Naturbeobachtung“ bestätigte. Der Künstler Prof. DI Janez Oswald (Slowenisches Bundesgymnasium Klagenfurt) führte ihn in die Welt der Symmetrie und der Perspektiven ein. Die angebotene Fachliteratur der Künste war ihm jedoch immer gegenwärtig. Mit Wachsmalkreiden, Aquarell und Ölfarben begann er die Natur und das Leben der Menschen darzustellen. Bald entdeckte er den Lack für seine Farbwelt und geht in den Werken seinen unverkennbaren Weg. So kreierte er die Techniken Lack, Lacksägespäne und seine einzigartige Ausdrucksweise die Sastagrafie. Die eigene Schule bestätigt ihn immer aufs Neue. Mit dieser einzigartigen Technik der Sastagrafie verfließen die Grenzen des Konkreten und innovieren: Geistigkeit, Religion, Auferstehung, neues Leben, Licht, Erde, Universum, Glückseligkeit, Freude, Harmonie und Herausforderung der Helligkeit und dem Schatten. Evolution der Welt, urzeitig zerklafft, sich öffnend, mystisch erstarrt, realistisch und gleichzeitig abstrakt. Die eigene Schule mit lebendiger, ehrlicher Mitmenschlichkeit und Hilfe Gottes. Der Künstler ist seit Jahrzehnten in vielen Bereichen und an zahlreichen Orten künstlerisch tätig und stellte bereits über hundert Mal im Inland und Ausland aus. Seine Werke sind außerdem in seiner Privatgalerie „La Bellamie“ zu besichtigen. Er ist Mitglied des Vereins der bildenden Künstler / Kulturnega društva likovnikov Kranj (KDLK) sowie Mitglied der Vereinigung slowenischer Künstler / Zveze društvev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana (ZDSLU). Ihm ist es stets wichtig, dass seine Werke die Menschen erfreuen und jeden Tag positiv, optimistisch und vor allem in der Liebe, die Schönheit der Schöpfung einfangen und spüren.

Umetnik Stanko Sadjak

se je rodil 18. aprila 1955, v letu podpisa avstrijske državne pogodbe, v Šmihelu pri Pliberkom/St. Michael ob Bleiburg. Že v mladih letih je spoznal lepoto kulture: glasbe, gledališča in likovnosti. Veselje in nadarjenost za vsestransko ustvarjanje sta mu bili vodilo, ko je z mladimi fanti igral v glasbeni skupini Bell‘ Amis. Dokaz nadarjenosti pa je bilo tudi nastopanje na gledaliških deskah. Upodabljajoča umetnost – risanje – pa mu je že od otroških let potreba in konjiček. Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu, Alfred Loser, in umetnik profesor Janez Oswald na Slovenski gimnaziji sta ga vpeljala v svet simetrije in perspektiv in ga potrdila v njegovem zamaknjenem in tankočutnem pogledu na svet. Seveda se je poglabljal tudi v ponudbo umetniške literature. Tako opogumljen je Stanko Sadjak razvijal svojo likovno nadarjenost in po letih eksperimentiranja odkril svojstveni svet laka. Umetnik šteje nad sto skupnih in samostojnih razstav v Avstriji in inozemstvu. Enkratni spomini na čas glasbenega ustvarjanja pa so mu bili vodilo, da je v domači hiši uredil privatno galerijo „La Bellamie“, kjer je na ogled njegov ustvarjalni opus. Stanko Sadjak je sam sebi vzor, ker je po tehnični strani oral ledino. Z vztrajnim delom, s poskusi, idealizmom, nadarjenostjo in božjo pomočjo je postal svoj učitelj in obenem svoj šolar. Kot samouk je zase razvil tri tehnike – vse z osnovo – lakom. Umetnikova posebnost in značilnost je kombinacija laka in žagovine, kar daje slikam poseben reliefni izraz. Drugi način je kombinacija laka ter svetlih in živih barv akvarela. »Lak je in bo ostal moj pečat,« pravi Sadjak o svojem ustvarjanju. Kreativnost in inovativnost ga je pripeljala še do tretje tehnike – sastagrafije – lak na zloženem papirju. lzvirnost potrjuje dejstvo, da ni nikjer na razstavah videl podobnega načina. Prav v tej tehniki se pogosto zabrišejo meje konkretnega. Poduhovljenost, religioznost, vstajenje, novo življenje, luč, zemlja, vesoljstvo, trčenje ostre svetlobe s senco, akcentuirano, potem spet prehajajoče v svetleče se barve. Stvarjenje sveta, predčasno razpočeno, se odpira, tako postaja vidna prvina, kot ognjenik, mistično zamaknjen, obenem realističen in vendar abstrakten. V tej tehniki je umetnik poln kreativnosti in inovativnosti, kar njegovo umetniško dejavnost še posebej poudarja in ji daje pečat svojevrstnosti. Njegove slike v svetlih in svežih barvah laka in akvarela odsevajo umetnikov tankočutni in pozorni pogled na sočloveka, naravo in na življenje okrog njega. Edinstveni način izražanja in upodabljanje se pretakata med realnostjo in fantazijo pri čemer se pogosto zabrišejo meje konkretnega. Oblike in barve se v umetnikovih stvaritvah harmonično skladajo in posredujejo opazovalcu dobro počutje, ga notranje umirijo, čeprav je zlasti izbor barv deloma razburljiv. Harmonija je Sadjaku pomemben dejavnik pri ustvarjanju.