Odprtje razstave „Stanko Sadjak – osrečujoči sledovi“ sreda 11.03.2026, 18:00 Zavod sv. Stanislava (štula 23, 1000 Ljubljana-Šentvid)
Slikarja bo predstavil mag. Raimund Grilc Glasbeni okvir učenke in učenci Slovenske glasbene šole dežele Koroške
Zaprtje razstave slikarja Stanka Sadjaka, torek 31.03.2026 18:00 Nagavor mag. Mojca Jenko Ob zaprtju bo za glasbeno spremijavo poskrbel kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov v sestavi: Slavko Goričar, Milan Pavliha, Janez Mramor in Matevž Mercina Odpirajni časi: od ponedelika do petka med 9, in 17, uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro Najava udeležbe na odprtju in zaprtju razstave na KKS-Lj: natasa.stergar@guest.arnes.si
Umetnik Stanko Sadjak
se je rodil 18. aprila 1955, v letu podpisa avstrijske državne pogodbe, v Šmihelu pri Pliberku. Že v mladih letih je spoznal lepoto kulture: glasbe, gledalisca in likovnosti. Veselje in nadarjenost za vsestransko ustvarjanje sta mu bila vodilo, ko je z mladimi fanti igral v glasbeni skupini Bell‘ Amis. Dokaz nadarjenosti pa je bilo tudi nastopanje na gledaliških deskah. Upodabljajoča umetnost – risanje – pa muje že od otroskih let potreba in konjiček. Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu, Alfred Loser, in umetnik profesor Janez Oswald na Slovenski gimnaziji sta ga peljala v svet simetrije in perspektiv in ga potrdila v njegovem zamaknjenem in tankočutnem pogledu na svet. Seveda se je poglabljal tudi v ponudbo umetniske literature. Tako opogumijen je Stanko Sadjak razvijal svojo likovno nadarjenost in po letih eksperimentiranja odkril svojstveni svet laka. Stanko Sadjak je svoja dela predstavil več kot stokrat doma in po Evropi. Enkratni spomini na čas glasbenega ustvarjanja pa so mu bili vodilo, da je v domači hisi uredil galerijo „La Bellamie“, kjer je na ogled njegov ustvarjalni opus. Stanko Sadjak je sam sebi vzor, ker je po tehnini strani oral ledino. Z vztrajnim delom, s poskusi, z idealizmom, nadarjenostjo in božjo pomojo je postal svoj učitelj in obenem svoj šolar. Kot samouk je zase razvil tri tehnike, vse z osnovo – z lakom. Umetnikova posebnost in znadilnost je kombinacija laka in žagovine, kar daje slikam poseben reliefni izraz. Drugi način je kombinacija laka ter svetlih in živih barv akvarela. »Lak je in bo ostal moj pečat,« pravi Sadjak o svojem ustvarjanju. Kreativnost in inovativnost sta ga pripeljali se do tretje tehnike – sastagrafije – lak na zloženem papirju. Pred leti je Stanku Sadjaku spelo naji svoj izvirni način slikanja, ki ga je poimenoval sastagrafija. Izvirnost potrjuje dejstvo, da ni nikjer na razstavah videl podobnega načina. Prav v tej tehniki se pogosto zabrišejo meje konkretnega. Poduhovljenost, religioznost, vstajenje, novo življenje, luč, zemlja, vesoljstvo, ranijivost, bolečina, trčenje ostre svetlobe s senco, akcentuirano, potem spet prehajajoče v svetleče se barve. Stvarjenje sveta, predčasno razpoceno, se odpira, tako postaja vidna prvina, kot ognjenik, mistično zamaknjen, obenem realističen in vendar abstrakten. V tej tehniki je umetnik poln kreativnosti in inovativnosti, kar njegovo umetniško dejavnost se posebej poudarja in ji daje pečat sojevrstnosti. Njegove slike v svetlih in svežih barvah laka in akvarela odsevajo umetnikov tankočutni in pozorni pogled na sočloveka, naravo in na živijenje okrog njega. Edinstveni natin izrazanja in upodabljanje se pretakata med realnostjo in fantazijo, pri čemer se pogosto zabrižejo meje konkretnega. Oblike in barve se v umetnikovih staritvah harmonino skladajo in posedujejo opazovalcu dobro počutje, ga notranje umirijo, čeprav je zlasti izbor barv deloma razburljiv. Harmonija je Sadjaku pomemben dejavnik pri ustvarjanju. »Morda«, tako pravi, »zaradi tega, ker ne slikam, da se znebim agresij«. V slikah se odražata umetnikovo čutenje in jegove misli. Razstava „osrečujoči sledovi“, kjer je ujel posebneutrinke živijenja, spodbuja razmišlek o sledeh, ki jih puščamo za seboj ali jih prejemamo od drugih.
Razstava je posebna tudi zaradi izbire črne in zlate barve, ki ju je umetnik izpostavil z določenim namenom.